|
Bodo novosti v
zdravstvu prinesle pozitivne rezultate?
S pritožbo najprej k svojemu zdravniku
Z 29. oktobrom je
stopila v veljavo nova uredba o naročanju in čakalnih vrstah pri
zdravniku. Na uredbo gledajo uporabniki in izvajalci različno.
Predstavniki zdravniške zbornice menijo, da prinaša s sabo preveč
administrativnih opravkov in tako zmanjšuje čas, ki ga zdravnik nameni
obravnavi posameznega bolnika. Ministrstvo za zdravje odgovarja, da je
ključ v optimalni organiziranosti in da je bila uredba zaradi pritožb
bolnikov nujna.
(foto: Marija Lebar)
Distribucija fotografije ni dovoljena brez privolitve avtorja.
Kaj menijo predstavniki zdravnikov?
Predstavniki zdravniške zbornice in zdravniškega društva pravijo, da
omenjena uredba ni prilagojena trenutnim razmeram v zdravstvu. Da
naročanje ni nobena novost, je na novinarski konferenci 4. novembra
opozoril predsednik Odbora za zasebno zdravstvo Dean Klančič: »Bolnike
je leta 2007 naročalo že več kot 75 odstotkov izvajalcev zdravstvene
dejavnosti, letos se je to število še povečalo.« Prepričan je, da
manjka predvsem dober nacionalni informacijski sistem.
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prim. asistent Gordana Kalan
Živčec meni, da je vlada napačno povzela predhodno dogovorjeni koncept
naročanja v osnovni zdravstveni oskrbi, ki je govoril o povprečno
izračunanem čakanju za naročenega pacienta pri osebnem zdravniku. Ta
čas naj bi bil 20 minut. Zdravniška zbornica je svoje pripombe na
ministrstvo posredovala pravočasno, vendar jih to ni upoštevalo,
pravijo na zbornici. Pri pripravi uredbe ministrstvo zdravniškega
društva ni povabilo k sodelovanju.
Na konferenci so opozorili še na neustreznost uredbe glede vodenja
čakalnih knjig pri specialistični obravnavi. To se posebej odraža v
zobozdravstvu in ginekologiji, kjer je bolnike težko naročati
zaporedno, saj so obravnave bolnikov individualne in je čas odvisen od
bolezni oziroma splošnega zdravstvenega stanja pacienta.
Ministrstvo zavrača pomisleke
»Uredbo smo napisali tudi z namenom, da sistem naročanja, ki je
marsikje že obstajal, poenotimo. Prejemali smo precej pritožb
zavarovancev, da se ne morejo naročiti pri posameznem zdravniku, ker
se jim ta oziroma osebje ne oglašajo na telefon, o načinu naročanja pa
ne dajejo obvestil,« so zapisali v odzivu na zgoraj omenjeno
novinarsko konferenco.
Štiriurni dnevni čas odprtega telefona za naročanje so določili na
osnovi pritožb bolnikov, da je pri nekaterih izvajalcih zdravstvene
dejavnosti čas določen za naročanje tako kratek, da ne pridejo do
klica, saj so linije ves čas zasedene. »Potrebno je spoštovati tudi
pacientov čas,« menijo na ministrstvu in dodajajo, da samo telefonsko
naročanje pač ne bo povečalo števila bolnikov. Zaradi uvedbe
elektronskega naročanja pa bo tistih, ki se naročajo osebno ali po
telefonu, še manj.
Varuh ali zastopnik pacientovih pravic
Uredba določa, da sme bolnik, ki je naročen, na osnovni ravni
zdravstvene dejavnosti čakati največ 20 minut, na sekundarni in
terciarni ravni pa največ 60 minut. Ta omejitev ne velja le v primeru,
če se izvaja nujna zdravstvena pomoč, o čemer je paciente v čakalnici
treba obvestiti.
Novi Zakon o pacientovih pravicah, ki je začel veljati 26. februarja
letos in se uporablja od 26. avgusta, poleg ostalih pravic ustanavlja
institut zastopnika oziroma dostop do brezplačne pomoči pri
uresničevanju bolnikovih pravic. Zastopnike bo imenovala, tako
predvideva zakon, posamezna pokrajina. Število zastopnikov bo odvisno
od števila prebivalcev na območju. Trenutno je imenovanih pet. Po zdaj
dostopnih podatkih se bolniki največ pritožujejo zaradi dolgih
čakalnih dob pri specialistih in zaradi neprimernega odnosa
zdravstvenega osebja do njih.
Preden pa se bolnik obrne na zastopnika, naj poskusi problem razrešiti
tam, kjer je nastal, pravijo na ministrstvu. »Vedno, ko pacient ni
zadovoljen z zdravstveno storitvijo, naj se najprej obrne na
zdravnika, ki ga je zdravil. Če se problem tako ne reši, naj vloži
zahtevo za obravnavo kršitve pacientovih pravic pri pristojni osebi
(po navadi direktor zdravstvenega zavoda, če pa je izvajalec zasebnik,
se pristojna oseba določi). Sledi prva obravnava z namenom, da se
sklene dogovor o rešitvi. Na drugi stopnji je za varstvo omenjenih
pravic pristojna Komisija RS za varstvo pacientovih pravic. Zoper
sklepe senata te komisije, s katerim se postopek konča, ni pravnih
sredstev, lahko pa bolnik prične sodni postopek.« Neodvisno od
opisa-nega postopka, se lahko bolniki obrnejo tudi na Zdravniško
zbornico Slovenije.
Direktorica Javnega zavoda Zgornjesavinjski
zdravstveni dom Mozirje Ida Pustoslemšek Kramer, dr. med.:
»Glede na novo uredbo ministrstva za zdravje o naročanju pacientov
menim, da je vnesla več reda, če se bodo tudi pacienti držali
dogovorjenih terminov. Pri nas običajno čakalnih dob ni. To se zgodi
le v primerih, ko je več sezonskih obolenj in se poveča število
bolnikov, s čimer se srečujemo ravno v tem času. Ali pa če je več
pacientov potrebnih nujne medicinske pomoči, kar je redko, saj ima
vsak zdravnik določen termin za nujne primere.
Uredba je za bolnike prijazna, saj lahko k zdravniku pridejo ob
določeni uri. Morda so glede tega nekoliko negotovi starejši pacienti,
ki se težje privajajo na novosti. Najprimerneje je, če se bolniki pri
nas po telefonu naročajo zjutraj okoli 7. ure ali okoli 12. ure, ko je
več časa za administrativna opravila. Potrebne informacije je moč
najti tudi na naši spletni strani.
Zaradi zgoraj omenjenega ima naše osebje nekoliko več dela zlasti s
telefonskimi pogovori. Sicer pa smo že navajeni, da nas pacienti
kličejo za različne strokovne nasvete glede svojega zdravja tudi po
telefonu. Da bi se med delom v ambulanti lažje posvetili zdravniški
obravnavi, si želimo, da bi se uporabniki za naročanje pri zdravniku
držali prej omenjenih terminov.
Kar zadeva varovanje bolnikovih pravic, pri nas še nismo imeli
primera, ki ga ne bi mogli z razjasnitvijo nesporazuma rešiti sami in
bi ga moral obravnavati varuh bolnikovih pravic. Tu in tam sicer
dobimo kako pisno pritožbo o ravnanju zdravnikov, ker pa se te do
sedaj niso nanašale na pri nas zaposleno osebje, nanje nismo
reagirali.«
Marija Lebar |
